Kemija
|
|
Kemija – predmet, ki ga večina
zasovraži v osnovni šoli in ga nato sovraži še celo življenje. In to samo
zaradi enega razloga, ker ga ne razume. Ne bom se opiral na rek, da je kemija
okoli vse nas, da bi vas potolažil,
saj to velja za vsako znanost. Le, da je kemija nekoliko bolj abstraktna. Pacati sem začel že v 6.
razredu osnovne šole. Kaj bi dal, da bi danes tisti, ki pišejo učbenike,
napisali kaj tako človeku prijaznega kot je knjižica, ki mi je takrat prišla
pod roke. In še danes se z veseljem spomnim male kemijske biblije: (pri ogledu bodite potrpežljivi, saj je
linija počasna) Prezelj Maks: MLADI KEMIK (low
quality) Najprej sem delal manjšimi količinami
in ozkim naborom kemikalij. V glavnem po načinu »ko mačke ni doma, miši
plešejo«. Količina in raznovrstnost uporabljenih kemikalij se je z leti
večala in se povečuje še danes. In zakaj kemija poleg posla tudi hobi?
Enostavno, rad jo imam. Na Gimnaziji se skupaj z
zagretimi dijaki srečamo enkrat tedensko. In če takrat ne smrdi, se ne
zabliska ali ne poči, potem tisti dan
nismo v formi. Na srečo imamo zelo razumevajočo ravnateljico, ki se postopoma
privaja sredinih šokov (pisarno ima tik nad kemijsko učilnico). Kaj počnemo pa v kratkem
predstavitvenem videu: |
|
|
|